Kako izbrati pravega (psiho)terapevta?

Na samem začetku naj poudarim, da ta zapis temelji na moji osebni izkušnji in izkušnjah mojih bližnjih, ki so se odločili za obiskovanje psihoterapije. Vse zapisano vsekakor ni absolutna resnica in morda ne bo ustrezalo vsakemu posamezniku, saj gre bolj kot ne za osebni pogled na izbiro terapevta. In čeprav je ta objava bolj osebna in neformalna, nameravam v prihodnosti zapisati tudi kakšne strokovnejše prispevke, kjer bom ustrezno navajal vire in dodatno poglobil kakšno tematiko.

Kje začeti?

Da se podamo na pot iskanja pravega (psiho)terapevta, je lahko izjemno pomembna in osebna odločitev, ki jo pogosto sprejmemo na osnovi bodisi lastnih izkušenj bodisi priporočil bližnjih. Ko sem se sam prvič odločil za terapijo, sem se soočal z mešanico negotovosti in pričakovanja. Takrat je bilo še ogromno stigme in predsodkov do psihoterapije oz. kakršnega koli obiskovanja strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Če si hodil k nekomu takemu, je bilo s teboj nekaj hudo narobe in hitro si znotraj družbe dobil nalepko »čudak«, »norec« in še kaj drugega. Vsekakor pa je treba začeti pri sebi – priznati si, da potrebuješ pomoč, je prvi in daleč najpomembnejši in tudi najtežji korak.

Foto: Pixabay

Kako izbrati in se odločiti?

Ko sem se prvič odločal za terapijo, nisem imel veliko informacij, le globoko potrebo in željo po spremembi. Iskreno povedano, niti nisem vedel, kaj je psihoterapija, kaj se tam počne in ali mi bo v resnici sploh pomagala. Vedel sem le, da se bo nekdo končno pogovarjal z menoj. In kot marsikdo, sem tudi sam naletel na dilemo, kako izbrati pravega (psiho)terapevta. Meni ga je predlagala takratna šolska svetovalna delavka in imel sem srečo, da sem že v prvem poskusu našel nekoga, s katerim sem začutil tisto pravo povezavo. Sem pa skozi zgodbe svojih bližnjih spoznal, da ta proces ni vedno preprost in hiter.

Foto: Pixabay

Preverimo strokovno usposobljenost terapevta

Pri izbiri terapevta mi je osebno vedno ključno, da preverim njegovo strokovno usposobljenost. Zame je vedno pomembno merilo, da ima terapevt formalno in akreditirano izobrazbo, ne le nekih hitrih tečajev. Terapevt mora tudi nenehno izpopolnjevati svoje znanje. Dobro je, da obiskuje različna strokovna izobraževanja in širi svoje področje, hkrati pa veliko bere in je na tekočem z novejšo literaturo. To je pokazatelj, da terapevt kot strokovnjak resno jemlje svoj poklic in želi biti v čim boljšo oporo ljudem, ki iščejo pomoč. Nekdo, ki misli, da je v nekaj tečajih osvojil vse znanje tega sveta, še v resnici ni začel dela pri sebi.

Foto: Pixabay

Terapevt ni naš prijatelj, ampak strokovnjak

Treba se je zavedati, da terapevt ni naš prijatelj, temveč strokovnjak, ki nas vodi skozi proces razumevanja naših vzorcev in vedenj. Iz lastne izkušnje vem, da terapevt ni tam zato, da bi nam svetoval, kot bi nam prijatelj ali kdo od bližnjih, temveč zato, da nam pomaga, da sami pridemo do rešitev. Terapevt je pogosto ena prvih oseb, ki nam postavi jasne meje, vendar nas hkrati sprejme in posluša brez obsojanja. In kljub vzpostavitvi globokega medsebojnega odnosa mora ohranjati profesionalno distanco, da nam lahko učinkovito pomaga pri osebni rasti in soočanju z življenjskimi izzivi.

Kritike in dvomi naših bližnjih

Velikokrat se zgodi, da naši bližnji ne razumejo terapije in njenega namena. Ko sem začel obiskovati terapije, sem nemalokrat slišal vprašanja oz. pripombe, kot so: »Ali res potrebuješ nekoga, da ti svetuje?«; »Ali ni to zgolj zapravljanje denarja?« itd. Prav tako so mi mnogi rekli: »Saj bi se lahko pogovarjal tudi z menoj, to je enako.« Vendar ni enako! Razlika je bistvena. Pogovor s terapevtom ni enak pogovoru z bližnjimi, saj terapevt ponuja varen prostor, kjer si lahko ranljiv brez strahu pred obsojanjem, kar bližnji pogosto težko zagotovijo (ne zato, ker ne bi želeli, ampak zato, ker velikokrat ne znajo). In popolnoma v redu je, če imamo varen prostor za delo na sebi pri nekem strokovnjaku.

Povezanost s terapevtom

Za uspešnost terapije je ključno, da vzpostavimo pozitivno delovno zvezo s terapevtom; izberemo torej nekoga, s katerim se ujamemo in povežemo. Sam sem hitro ugotovil, kako pomembno je, da ob terapevtu občutim varnost in sprejetost. Temeljni elementi terapevtskega procesa so vsekakor zaupanje, empatija in občutek, da nas terapevt vidi kot celovito osebo. Ta povezanost se pogosto začne že na prvem srečanju in se postopoma poglablja. Ko čutimo, da nas terapevt resnično sliši brez obsojanja in je popolnoma prisoten, vemo, da smo na pravi poti.

Foto: Pixabay

Kako se počutimo po nekaj mesecih?

Po nekaj mesecih terapije je koristno, da si postavimo vprašanja, kot so: Ali opažam spremembe pri sebi? Se počutim bolj umirjeno ali opolnomočeno? Ali lažje shajam pri svojih vsakodnevnih obveznostih? Pri meni je bilo prav to ključno v samem procesu – opazil sem, da se veliko lažje soočam z vsakodnevnimi izzivi in bolj konstruktivno rešujem svoje težave. Vsekakor pa se je treba zavedati, da terapevtski proces ni vedno hiter in kratkotrajen. Včasih napredek pride zelo počasi, vendar je občutek notranje rasti pomemben znak, da smo na pravi poti. Če pa po določenem času (nekaj srečanjih) ni sprememb, je morda čas, da razmislimo o zamenjavi terapevta ali terapevtskega pristopa.

Vztrajajmo, če se prvi poskus ne izide

Ključno se mi zdi poudariti, kako pomembno je imeti pri izbiri terapevta popolno svobodo. Če se ob prvem (ali katerem koli kasnejšem) terapevtu ne počutimo dobro, je čisto sprejemljivo, da poiščemo nekoga drugega. Sam sem imel sicer srečo, da sem v prvem poskusu našel pravo osebo, vendar vem, da ni vedno tako. Ogromno mojih kolegov in kolegic je zamenjalo po več terapevtov, preden so našli pravega zase, in tudi to je popolnoma v redu. Terapija mora biti varen prostor, kjer se počutimo sprejeto in lahko odkrito spregovorimo o svojih stiskah. Če prvi poskus ne obrodi sadov, je ključno, da ne obupamo, saj se pravi terapevt lahko pokaže šele z vztrajnostjo in raziskovanjem različnih pristopov. Na koncu se izplača, le obupati ne smemo.

Zaupajmo svojim občutkom

Pri izbiri terapevta je ključno zaupanje lastnim občutkom – to lahko na koncu najbolj nakazuje, ali se nekomu odpreti ali ne. Dejansko lahko že ob prvem vstopu v terapevtsko sobo hitro začutimo, ali smo pripravljeni deliti svoje najgloblje misli z osebo na nasprotni strani. Že na prvem srečanju je pomembno, da se vprašamo, ali se ob terapevtu počutimo dovolj varno in sprejeto. Če ta občutek ni prisoten, je popolnoma v redu, da iščemo naprej. Terapija je proces, ki zahteva globoko povezavo in občutek varnosti, zato je pomembno, da zaupamo svojim instinktom in vztrajamo pri iskanju prave osebe.

Foto: Pixabay

Zaključne misli

Poudariti moram, da vse, kar sem naštel v zgornjih vrsticah, niso edine stvari in lastnosti, na katere smo lahko pozorni. Vsak terapevt bi zagotovo našel še kaj drugega in ta blog bi lahko imel še vsaj nekaj dodatnih odstavkov, pa verjetno še zmeraj ne bi našli univerzalnega pristopa k izbiri terapevta. Na koncu dneva je izbira pravega terapevta proces, ki zahteva potrpežljivost in zaupanje vase. Ne glede na to, kako dolgo traja ali koliko terapevtov srečamo na tej poti, je pomembno, da smo pri tem vztrajni.

Prava oseba je tista, ki nam daje občutek varnosti, sprejetosti in zaupanja, da lahko delamo na sebi in dosegamo želene spremembe. Verjamem, da nam terapija ponudi priložnost za globoko notranjo rast in osebno preobrazbo, toda to se zgodi le takrat, ko najdemo pravega terapevta zase. Zaupajmo procesu in predvsem sebi. Danes se zavedam, da sem pred leti našel osebo, ki mi je pomagala spremeniti življenje. Čeprav je pot velikokrat težka, je vsak korak vreden truda.